Bogastvo dolenjske kulinarike izvira iz bogastva dolenjske pokrajine. Reke, gozdovi, rodovitna polja, griči, posejani z vinogradi, vse to ponuja kakovostne lokalne sestavine, iz katerih pripravljamo dolenjske jedi s tipičnimi okusi, skozi stoletja pa je dolenjski človek s svojo ustvarjalnostjo razvil posebne, za to pokrajino značilne jedi.

To je tradicionalna lokala jed iz kvašenega testa. Kako se pripravi »cop na lop«?

Novembra leta 2008 je Jana Milovanović po pripovedovanju Anice Pišek zapisala starodavni recept priprave te jedi: 

»To je čisto navadno testo, tako kot za kruh, ampak brez kvasa. To se razvalja, potem pa najbolje, da se peče na ceglu, v krušni peči. Razvaljaš na loparju in daš v peč skupaj z loparjem. Potem pa da gori nadev iz domačega sira, ki se tukaj pri nas dela, ker tukaj v Oštrcu je najboljši sir. Mleko mora biti malo bolj skuhano, pregreto, pa da se na vrhu naredi zarumena smetana. Tisto se posname, potem precedi v posode. Najprej so bile glinaste (ime?! – Klagouce?). To so bili taki nizki lonci, kot kastrole. Potem se to mleko ohladi, da se surova smetana gori naredi. Potem ga damo pa v odprt ror, da se peče, da je smetana na vrhu rumeno-rjava. Boljšega ni! Ni ga sira v trgovini, da bi to nadomestil! Glede sira pa … Smetana pečena zabarva, ker jo v roru ogreva spodaj in zgoraj. In tisto vzamem ven iz štedilnika, da se ohladi. Potem, ko ni več toplo, dam pa še v hladilnik za kaki dve uri, da se smetana res nabere. Potem pa tisto smetano iz hladilnika ven vzamem, smetano poberem v eno majčkeno posodo – se da pobrat, če je mrzlo, je kar taka trda – in tisto pregreto mleko dam spet na štedilnik. Ko se začne premikat, da bo vrelo, vlijem domači jabolčni kis. Je treba vedet koliko. Če ga preveč vlijem, je sir premehek, in tudi ne tako dober. Mora biti natančno prilitega kisa, in to se v minuti v hlebec spravi. Cop na lop smo vedno pekli na golem ceglu. Tisti lopar smo posipali s koruzno moko. Na loparju razvaljam spodnje testo, gornje testo pa na mizi, ker je tanjše. Potem pa pokrijem s sirom, smetano.«

Danes se »cop na lop« pripravlja tudi iz ajdovega ali pirinega testa.

Dolenjska je domovina štrukljev in matevža. Lahko so kuhani, pečeni, sladki, slani, nekvašeni, vzhajani ali celo ocvrti, posebna dolenjska posebnost pa je »ženof« ali »žajnof«, posebna omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta, ki jo prelijejo čez štruklje kot slano prilogo k pečenkam ali perutnini. Več …

Najbolj značilni dolenjski štruklji so fižolovi štruklji, ki jih ponudijo slane za glavno jed z dušenim kislim zeljem, ali pa ocvirkovi, skutni, pehtranovi, orehovi, ajdovi, s pregreto smetano in še čim. Za Dolenjsko so zelo značilni tudi kuhani štruklji v smetanovi juhi, ki se jedo skupaj z juho.

Posebnost dolenjske kuhinje so tudi žlinkrofi, ki so bili včasih obvezna jed na ženitovanjskih pojedinah, danes pa jih lahko zakuhamo v juho, ponudimo kot prilogo ali celo kot samostojno jed. Prava dolenjska specialiteta so tudi prosena, ječmenova in ajdova kaša ter dobri stari žganci, ki so po starih receptih pretežno krompirjevi beli ali krompirjevi ajdovi ter obvezno zabeljeni z ocvirki. Gospodinje jih postrežejo tudi s sladkim ali kislim mlekom, kislo repo ali zeljem, govejo juho ali obaro. Med stare, a izjemno okusne dolenjske jedi sodijo še močniki – od mlečnega in koruznega, pa vse do ajdovega, »usukanega« in celo »zaroštanega«, ki ga zabelijo s prepraženo čebulo.

Matevž je okusna zabeljena jed iz kuhanega krompirja in fižola, ki jo lahko ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Zabelimo ga lahko z ocvirki in obložimo z narezanim mesom; če želimo, ga lahko potresemo tudi z nastrganim hrenom ali pa hren okisamo in ponudimo posebej.

Dolenjska je znana po izvrstnih domačih mesninah, še posebej so tu doma salame in špehi ter mesnine, pripravljene iz divjačine. Tipične tople mesne jedi na Dolenjskem so: odojek, jagenjček, svinjska in telečja pečenka, divjačinski in goveji golaž, v katerem ne sme manjkati deciliter ali dva cvička. Dolenjska posebnost so tudi ribe iz Krke in drugih potokov, ki se jih pripravi na različne načine.

Včasih so domačini poznali le kašnato potico, pozneje sta jo nadomestili korenčkova potica in ocvirkovka ali špehovka, ki je še danes obvezna pustna jed. Na Dolenjskem radi pripravljamo jabolčni zavitek, jabolčno pito in orehove štruklje, ob praznikih pa gospodinje pripravijo orehovo potico. Na mizi dolenjskih gospodinj je bil včasih vedno tudi ajdov, koruzni ali krompirjev kruh.

Cviček je eno redkih vin na svetu, ki je pridelano iz rdečih in belih sort grozdja. Od leta 2001 je tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – PTP. Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu. Več … Cviček ima nizko stopnjo alkohola (do 10 %) in prijetno kislino. Je svetlo rdeče barve, na okus je zelo gladko, harmonično in se odlično prilega k dolenjskim mesninam in vsem lokalnim mesnim jedem, pripisujejo pa mu tudi veliko zdravilnih učinkov, še posebej, če ga uživamo ob hrani.

Sedež Zadruge Konzorcij Cviček je v Kostanjevici na Krki v prijetnem ambientu Cvičkove kleti v Galeriji Božidar Jakac. V kleti je 34 hrastovih sodov, ki jih je galerija leta 1998 odkupila od Kmečke zadruge Krško.

Kostanjevica na Krki

Borbona catering d.o.o.
Parmova cesta 53,
1000 Ljubljana

Izpostava:
Ulica talcev 9,
8311 Kostanjevica na Krki

ID za DDV: SI 61147737
IBAN: SI56 3300 0000 4665 594

Telefon: +386 (0)31 617 085 

Email: info@visitkostanjevica.si