Kostanjevica na Krki je torej najstarejše (od leta 1252) in tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki so na voljo za ogled obiskovalcem.

V nekdanji samostanski cerkvi, v lapidariju in v t. i. novih prostorih, so začasne razstave. V cerkvi pa se odvijajo civilne poroke, koncerti ter gledališke predstave.

V Kostanjevici na Krki so bili rojeni oziroma so tu živeli številni znani Slovenci, ki so zaznamovali ne le domači kraj, ampak so pustili pečat v širšem slovenskem in evropskem prostoru:

• Ivan Oražen, starosta jugoslovanskega sokolstva in mecen medicinske fakultete;
• slikar in kipar Jože Gorjup;
• tukaj je bila rojena mama slikarja Božidarja Jakca;
• Jože Cvelbar, pesnik in slikar;
• Tone Kralj, slikar;
• Josip Ressel, ki je kartiral Krakovski pragozd ter na reki Krki preizkušal ladijski vijak;
• Lado Smrekar, snovalec kostanjeviškega kulturnega razvoja;
• Emilija Fon, lastnica lekarne, s katero je dolga desetletja prijateljeval arhitekt Jože Plečnik;
• Ivan Belle, sadjarski strokovnjak;
• Ignacij Knoblehar, misijonar in etnolog;
• Lenart Pachernecker, kostanjeviški opat, avtor prve slovenske katoliške tiskane knjige;
• Franc Bučar, profesor veterine in publicist.

Kiparji, ki se udeležujejo umetniških ustvarjanj na Formi vivi, ustvarjajo skulpture iz hrastovega lesa iz Krakovskega gozda. Na Forma vivi je bilo ustvarjenih več kot sto skulptur, ki so razstavljene na prostem, v neposredni okolici galerije in drugod po Kostanjevici na Krki. Skulpture, ki jih udeleženci oblikujejo mesec dni, ostanejo v naravnem okolju.

Leta 1997 je bil sprejet Odlok o razglasitvi mesta Kostanjevice na Krki za kulturni in zgodovinski spomenik. Pomembnejše stavbe na otoku so: 

• farna cerkev sv. Jakoba, ki je najstarejša stavba na otoku in ena najstarejših gotskih cerkva na slovenskem;
• Ministerialni dvorec, v katerem domuje Lamutov likovni salon, dislocirana enota Galerije Božidar Jakac;
• Vila Castanea, nekdanja Ivina hiša, zgrajena leta 1878, je največja meščanska hiša na otoku; prenovljena je v čudovito butično vilo z devetimi sobami (www.vilacastanea.com);
• Bartolijva hiša;
• Oražnova hiša;
• Miklavževa cerkev, ki je v virih prvič omenjena leta 1581, njena zanimivost pa so čudovite freske, ki jih je poslikal domačin Jože Gorjup.

Dostop v mesto je možen čez severni in južni leseni most, ki sta ju nekdaj varovala dva mostna stolpa, v katerih sta bili mitnici. Kostanjevica na Krki je bilo eno redkih srednjeveških mest daleč naokoli, ki ni imelo obzidja. Danes staro mestno jedro z novim delom mesta povezujejo trije leseni hrastovi mostovi, severni, južni in Tercijalski most oziroma most ljubezni, kot ga imenujejo domačini; slednji je izdelan po zamisli slovitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je prijateljeval z domačinko Emilijo Fon, lastnico farmacije v Kostanjevici na Krki.

Vzporedni ulici na otoku, Oražnova in Ulica talcev, se še danes poimenujeta »Tamal« in »Tavelik plac«. Leva, Oražnova od severa proti jugu, se na koncu lijakasto odpre in tvori trg (»plac«). Pred južnim mostom se ulici združita v Kambičev trg. Ulice so poimenovane po pomembnih ljudeh in dogodkih, ki so zaznamovali mesto skozi čas.

Izven otoka se nahaja Osnovna šola Jožeta Gorjupa, zgrajena leta 1906, ki ima na zahodni strani največji mozaik v Srednji Evropi z motivom bitke na krškem polju, v njej pa se nahajajo tudi številna likovna dela Gorjupove galerije. Tu najdemo tudi Severjevo hišo, bivšo Bučarjevo gostilno in občinsko zgradbo; vse so bile zgrajene konec 18. stoletja. V neposredni bližini mesta je tudi nekdanji cistercijanski samostan Studenec svete Marije, klošter ali grad, kot mu rečejo domačini. Po okoliških vaseh se nahajajo podružnične cerkve ter uskoški Stražni stolp v Črneči vasi.

V času Spainheimov je Kostanjevica na Krki postajala močno gospodarsko, politično in upravno središče ob takratni deželni meji. Koroški vojvoda Bernard Spainheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, ustanovil cistercijanski samostan Fons Beate virginis Mariae ali Fons sanctae Mariae ali Marijin studenec. Več …O pomembnosti samostana za ustanovitelja priča dejstvo, da sta tu pokopana njegova žena Juta in sin Bernard. Samostan se je razvijal do sredine 14. stoletja, k čemer so pripomogli tudi donacije raznih plemiških družin in stabilno okolje, primerno za trgovino in razvoj. Vse pogostejši turški vpadi, vpadi Uskokov, lakota, kuga, vpliv reformacije in razvoj bližnjih mest so bili glavni dejavniki, ki so povzročili, da je kostanjeviški samostan začel izgubljati na moči. Šele po zmagi protireformacije v 17. stoletju si je samostan nekoliko opomogel. A razvoj ni trajal dolgo, saj ga je Jožef II. z dekretom leta 1786 razpustil. Po drugi svetovni vojni sta bila cerkev in zahodni trakt v precejšni meri porušena, leta 1956 se je sesul tudi zvonik. Nekdaj porušeni deli se danes razlikujejo od preostanka stavbe po opečni gradnji. Po obsežnih restavratorskih in obnovitvenih delih je cerkev današnjo podobo dobila leta 1971. Nekdanji samostan je bil leta 1989 razglašen za kulturni spomenik in bil kot tak uvrščen med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Okolje in prostor nekdanjega samostana nudita idealne razmere za organizacijo kulturnih dogodkov; koncertov, gledaliških in opernih predstav. Od leta 1974 je v samostanski kompleks uvrščena Galerija Božidar Jakac s stalnimi in začasnimi razstavami.

Galerija Božidar Jakac je ena izmed največjih slovenskih galerij po površini razstavnih prostorov, razstavljenem gradivu in likovnemu fondu. Predstavlja dela slovenskih ekspresionistov na stalnih razstavah, na občasnih razstavah pa skuša predstaviti vrhunske domače in tuje umetnike. Galerija pripravlja svoje programe v sodelovanju z domačimi in tujimi zavodi s področja likovne dejavnosti. Več … 

Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila v prostorih osnovne šole, na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja, ustanovljena Gorjupova galerija, ki od leta 1974 deluje v okviru Galerije Božidar Jakac. Osnovna šola Jožeta Gorjupa je dislocirana enota Galerije Božidar Jakac z umetnostno likovno zbirko in največjim zunanjim mozaikom v Sloveniji.

V nekdanji samostanski cerkvi prirejajo začasne razstave, prav tako v lapidariju in v t. i. novih prostorih. V cerkvi pa se odvijajo tudi civilne poroke, koncerti ter gledališke predstave.

V okolici galerije se nahajajo lesene skulpture, ki nastajajo na Mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva. Prostor s svojo bogato zgodovinsko dediščino in bogato kulturno noto nudi mirno zatočišče posameznikom, željnim kulturnih vsebin in sprostitve v mirnem okolju ob potoku Obrhu.

V delu Galerije Božidar Jakac se nahaja tudi Cvičkova klet, ki je svojo prvo zgodbo v Kostanjevici na Krki zapisala že leta 1928.

Kostanjevica na Krki

Borbona catering d.o.o.
Parmova cesta 53,
1000 Ljubljana

Izpostava:
Ulica talcev 9,
8311 Kostanjevica na Krki

ID za DDV: SI 61147737
IBAN: SI56 3300 0000 4665 594

Telefon: +386 (0)31 617 085 

Email: info@visitkostanjevica.si