Kostanjevica na Krki že več stoletij sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske. Opazen razvoj se je pričel leta 1234, ko je koroški vojvoda Bernard Spanheim ustanovil Cistercijanski samostan Fons Beatae Mariae.

Kostanjevica na Krki je s kovnico denarja (okoli leta 1215) in novoustanovljenim samostanom cistercijanskega reda postala pomembno politično, gospodarsko in versko središče na takrat zelo gibljivi meji z ogrskim kraljestvom. Mestne pravice so bile prvič zapisane v Judenburški listini leta 1252. Mestno pravo, s katerim je Henrik Koroški (iz družine Spanheimov) leta 1300 meščanom potrdil mestne pravice, je postalo vzorec za potrditev mestnih pravic tudi drugim kranjskim naseljem.

Z izumrtjem Spanheimov leta 1279 so imeli mesto v lasti grofje Goriško-Tirolski, gospodje Svibenski, Celjski grofje in Habsburžani. V 17. stoletju je mesto prešlo pod jurisdikcijo »domačega« cistercijanskega samostana.

Velike nevšečnosti so meščanom povzročali Uskoki, poplave, požari, bolezni, predvsem pa kuga.

Kostanjevica na Krki je doživela ponovni razcvet v času narodnega prebujanja, ko so mesto pozidali in se je začelo širiti tudi zunaj otoka. Čas vladanja Marije Terezije je leta 1789 mestu prinesel prvo javno šolo, njen sedež je bil, skupaj z župniščem, v ministerialnem dvorcu na otoku. Leta 1906 je bila zgrajena današnja Osnovna šola, ki še danes velja za imenitnejšo stavbo. Leta 1929 je ustanovljena Vinarska zadruga s kletjo v nekdanji samostanski zgradbi.

Meščani so ustanovili gasilsko društvo, pozneje tudi Narodno čitalnico, meščansko godbo, dve posojilnici in hranilnico. K izboljšanju življenjskega standarda pred drugo svetovno vojno sta pripomogla razvoj obrti in priliv denarja, ki so ga prinesle državne službe, ki so delovale v nekdanjem samostanu. Pred drugo svetovno vojno je v mestu delovala tudi lekarna, ki jo je vodila magistra farmacije, Emilija Fon. Z njo je povezana izgradnja poslovno stanovanjskega objekta v starem mestnem jedru, ki sta ga projektirala arhitekt Jože Plečnik in njegov učenec Boris Kobe.

V prvi polovici 20. stoletja, med obema vojnama, se je v Kostanjevici na Krki razvilo bogato kulturno življenje, v katerega je bil vključen tudi mladi slikar Jože Gorjup. Njegova dediščina je imela pomembno vlogo pri razcvetu kulturnih dejavnosti. Družabno življenje je bilo vezano zlasti na pevsko in gledališko kulturo.

Mesto je do sredine 20. stoletja zadržalo vse ključne upravne funkcije. Imelo je žandarmerijsko postajo, poštni urad, zdravstveno in farmacevtsko službo ter mestno mlekarno. Po drugi svetovni vojni je Kostanjevica na Krki z Dolenjskim kulturnim festivalom, Formo vivo in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo Galerije Božidar Jakac postala kulturno središče Dolenjske.

Ko je v 16. stoletju turška nevarnost zahtevala utrditev meje, so posebne skupine beguncev, imenovane Uskoki, zasedle zapuščene kmetije na Gorjancih. Z naselitvijo Uskokov, ki jim je lokalno prebivalstvo nadelo naziv Vlahi, se je pričelo prepletanje kultur, kar se odraža tudi v sodobnosti, in sicer v tako družinskih vezeh kot v narečju, ki je še ohranjeno v Črneči vasi, Črešnjevcu, Oštrcu in drugih naseljih nad Kostanjevico na Krki. V Črneči vasi je bil zaradi opazovanja sovražnika in varovanja meja zgrajen stražni stolp, ki ga je občina leta 2018 v celoti prenovila. Uredili so majhen park ter parkirišče za avtobus. V stolpu se nahaja mini muzej s slikami iz življenja domačinov ob stražnem stolpu skozi čas. Z vrha stolpa se odpira čudovit razgled na vinsko gorico spodnji in zgornji vrh, ob lepem vremenu pa je mogoče videti tudi Triglav.

Kostanjevica na Krki

Borbona catering d.o.o.
Parmova cesta 53,
1000 Ljubljana

Izpostava:
Ulica talcev 9,
8311 Kostanjevica na Krki

ID za DDV: SI 61147737
IBAN: SI56 3300 0000 4665 594

Telefon: +386 (0)31 617 085 

Email: info@visitkostanjevica.si